| Nastavitev kolesa |
|
Nastavitev kolesa je postopek, ki vključuje udobnost in izkoristek energije pri vožnji. Cestni kolesarski profesionalec postavi udobje na drugo mesto. Zanj je najpomembnejša visoka hitrost in čim manjši zračni upor (upor se povečuje s kvadratom hitrosti). Pravo pozicijsko nasprotje uporablja avanturistični kolesar, ki uživa v poganjanju pedal in hkratnem ogledovanju lepot okolja. Nastavitev kolesa rekreativnega kolesarja kompromisna, med tistima, ki ju uporabljata cestni profesionalec in avanturist. Drznejša dekleta in fantje raje uporabljajo nastavitve, bližje profesionalcem, uživači pa tisto, ki je bližja avanturistom. Nastavitve Med vožnjo smo s kolesom povezani na treh mestih: - Na sedežu, - Preko krmila - Preko pedal. Nastavitve sedeža Položaj zadnje plati, rok in nog izraža naše udobje in učinek. Dolžina nog in način poganjanja pedalov določata višino sedeža. Pravo višino je lahko nastaviti: gonilko na kolesu nastavimo na točko, kjer je levi oziroma desni pedal v največji oddaljenosti od sedeža (gonilka naj bo vzporedna s podsedežno cevjo), in ob steni zajahamo kolo. Z roko se naslonimo na oporo in peto položimo na pedal. Noga, ki stoji na pedalu (druga naj prosto visi), naj bo povsem iztegnjena. S tem je višina sedeža določena. Kolo poganjamo s prednjim delom podplata. Če smo višino nastavili pravilno, bodo naši batki v kolenih vedno pokrčeni. To je pravilna nastavitev. Iztegnjena kolena prinašajo slab izkoristek mišic – poganjanje pedal začne povzročati zibanje v bokih in nepotrebno izgubo energije in je dostikrat tudi vzrok za razne bolečine v sklepih. Z izkoristkom in varnostjo imata veliko opraviti tudi oblika ter naklon sedeža. Ženske morajo izbirati med modeli, ki imajo drugačno obliko od unisex in moških modelov. Sedeži za nežnejši spol so širši in krajši. Ne glede na spol kolesarja in sedežno obliko velja pravilo, da mora biti zgornji del vedno poravnan z libelo. Sedež mora biti v isti ravnini kot podlaga, po kateri vozimo. Znižani prednji del (napaka, ki jo kolesarji zagrešijo največkrat) pomeni, da so roke (in živci v dlaneh) čezmerno obremenjeni ter da je nadzor krmiljenja slabši. Nekateri spustaši nastavijo naklon v obratni smeri, tako da znižajo zadnji del. To so izkušeni kolesarji, ki izberejo tako nastavitev zaradi zahtevne in specifične tehnike vožnje. Tudi tak naklon je za varno rekreacijo napačen. Nastavitve krmila Razdalja med krmilom in sedežem določa, kako kakovostno bomo potovali skozi ozračje. Na ravnem terenu porabimo večino energije na račun zračnega upora. Vodoraven hrbet prinaša odlično aerodinamičnost, a je za večurno rekreacijo taka drža boleča in neuporabna. Aerodinamika med vožnjo navkreber ne igra pomembne vloge. Mišice v spodnjem delu hrbta so razbremenjene, zato pa so toliko bolj obremenjene roke – zlasti med vožnjo stoje. Daljša kot je pozicija, učinkovitejše so mišice v rokah. Na trekking kolesih so pozicije večinoma zelo pokončne. Glavni namen trekkingov je uživanje v zmernem poganjanju pedal. Njihovi uporabniki redko dvignejo zadnjo plat. Tudi to je razlog za krajše geometrije. Pozicija rok in aerodinamika sta odvisna predvsem od tipa kolesa in njegove velikosti. Pri izboru kolesa naj zato sodeluje strokovnjak. Geometrija cestne specialke je drugačna od geometrije gorskega kolesa za spust. Prva ima manjši kot podsedežne cevi kot spustaška raketa. Razdalja med sedežem in krmilom je krajša pri gorskem kolesu. Manjši kot je naklon podsedežne tube, večji je izkoristek kolesarjeve energije, posebno v stoječi vožnji. Pogoj je seveda tudi primerno dolga pozicija, ki rokam prinese dovolj dolgo ročico, kar prinaša tudi izkoristek moči v rokah. Oblika krmila zagotavlja cestnim kolesom dovolj dolgo ročico. Večji naklon podsedežne cevi pomeni večjo stabilnost. Zato je pri spustaških gorskih kolesih omenjeni kot večji, razdalja med sedežem in krmilom pa manjša. Spustaši namreč pogosto lezejo za sedež in s tem povečujejo svojo varnost. Predolga pozicija bi tak manever onemogočala. Idealna nastavitev kolesa Višino sedeža je preprosto nastaviti. Nato naj pride na vrsto dolžina naše lege, saj sedežna opora nudi možnost sprehajanja sedeža naprej in nazaj. Sicer pa idealne pozicije ni. Bolje rečeno, toliko jih je, kolikor je kolesarjev. Posnemanje kolegove pozicije, pa naj on vozi še tako dobro, bo težko izboljšala vaše rezultate. Če radi kolesarite in imate težave s posameznimi detajli, boste sami sebi najboljši svetovalec. Vsak kolesar mora torej najti svojo idealno nastavitev koles in s tem najbolj udobno in najhitrejšo lego na kolesu. predsednik društva, NOVŠAK Borut
|