| Kajak ali "Zakaj vse so uporabne čelade." |
|
Zadnji dan našega adrenalinskega tedna, ki je potekal na relaciji Bovec - Kobarid, je bil na sporedu kajak po "divjih vodah". Prejšnji večer smo se, zaradi slabe vremenske napovedi, odločili, da še pred aktivnostjo, pospravimo šotorišče. Vendar nam zaradi ponočevanja, zaključek mora biti vendar tak kot se spodobi, še posebno za avanturiste kot smo mi, zjutraj ni uspelo dovolj zgodaj dvigniti naših zadnjic iz spalnih vreč v šotorih. Da pa vseeno ne bi zamudili še zadnje aktivnosti, je za bujenje, kot vedno, z velikim veseljem poskrbela Ivana. Še posebej njen "tanki" glasek ;-) Ko smo prispeli k Top Extreme-u, so nas, kot vedno, nasmejani pričakali inštruktorji s katerimi se bomo podali še na zadnjo dogodivščino. Razdelili so nam opremo (kajak, "špric deko", veslo, neoprensko obleko, jakno, jopič in čelado) in učna "urica" se je lahko pričela. Ko so nam razložili vse potrebno, smo se odpravili do Soče, v rokah pa za seboj vlekli kajake. Ni kaj, hvala bogu za fitnes, sem si mislil, ko sem opazoval kako se s kajaki mučijo moji sotrpini ;-) hihihi, a ne DoubleM? Hitro smo se vsi pripravili za začetek naše poti, in glej ga zlomka, ko odrinemo, opazim da zadevca, (kajak) nikakor ni tako enostavno vodljiva in stabilna kot izgleda, ko opazuješ koga z izkušnjami. Ni manjkalo veliko, da se ne bi prevrnil, ko smo po kakšnih 10-ih metrih zavili v protitok, kjer sta nam inštruktorja razložila kako postopati v primeru, da se prevrneš. No ja, bolje pozno kot nikoli...Se pravi, dokler si še nad vodo: "se nagneš, narediš zaveslaj in suneš", če pa ti vseeno uspe soncu pokazati dno kajaka, pa: "zanka na špric deki, kolena skupaj, noge skrčiš in upaš da za ostalo poskrbi jopič" in ne pozabiš na veslo. Sliši se zapleteno, vendar si človek hitro zapomne kakšen je postopek, še posebno ko se zares prevrneš. Kar mi je tudi uspelo. Dvakrat. Ko se že povsem sprostim v reki, pa kar naenkrat sunek in...KAKO ŽE? KAKO GRE? KDAJ JE SUNEK? KAJ NAREDIM Z VESL...glup, glup, glup...AH POZABI VESLO!!! "ŠPRIC DEKA", KOLENA, NOGE!!! Joj, kako sem vesel za tale rešilni jopič, dobesedno te izvrže iz kajaka, če se znajdeš med tistimi nesrečneži ki bolj podrobneje "preučujejo" rečno dno... Ko takole pozabiš na vse okoli sebe, in...POK! POK! POK! MARKO ZAKAJ MI MEČEŠ KAMENJE V ČELADO!!!??? Ko v istem hipu ugotovim, da za tem ne stoji Marko in njegova "odvečna" energija ampak vreme. Vreme se je odločilo in nam kajakaštvo pokazalo še iz druge perspektive, kakšen je občutek ko ti v glavo (čelado) prileti toča. Ni trajalo dolgo, ko je začelo deževati, takrat pa...pogled za katerega se splača tudi umreti. Narava v vsej svoji lepoti!!! Kristalno čista reka, dež in sonce hkrati, neokrnjena narava in gozdovi okoli tebe...pogled, ki jemlje sapo. Ko smo se vozili domov, po pospravljanju šotorišča, sem bil resnično vznesen, kljub temu da nam jo je dež tako grdo zagodel v zadnjih urah našega kampiranja, da smo imeli večino opreme premočene. Vesel sem bil, ker nam je uspel tako dober teden, s tako raznolikimi dejavnostmi, za vsakogar nekaj. Družba je bila odlična, smeha na tone, adrenalina prav tako, dolgočasja pa popolnoma nič. Naslednje leto pa bo najverjetneje na vrsti Kolpa...!!! Komaj čakam!!!  Pripravil: Gregor Simončič |